Jana Klef

Beseda ni na začetku, na koncu je

2006-12-17T17:20:00.000+01:00

"Življenje ... roman, ki si ga prebral enkrat samkrat pred davnim časom,"

pravi Antonio Tabucchi v knjigi Tristano umira. V njej skozi blodnjak besed spremljamo življenjsko zgodbo starca Tristana, čigar zgodba je polna hrepenenja, obžalovanj, samoizpraševanja in halucinacij, saj je večino časa pod vplivom morfija. Nogo mu razžira gangrena, mučijo pa ga strašni glavoboli. Ob sebi pa ima Pisatelja, katerega je poklical k sebi, da bo zapisal Tristanovo življenje.

Zgodba se odvija v avgustu prejšnega stoletja, njegovo umiranje pa je "počasno, boleče, moreče kot stoletje, ki odhaja," pravi prevajalka Nadja Drobnik v spremni besedi. Tristan, naključni vojni heroj, se v monologu sprašuje po smislu življenja ter po smiselnosti boja za vrednote, za katere je bil pripravljen v mladosti izgubiti tudi svoje življenje. Vendar mu ni všeč svet, v kakršnega se je izrodil po drugi svetovni vojni; svet, ki ga mora Tristan zdaj zapustiti.

Zanimivo je torej slediti poslednjem razmišljanju Tristana; možu, ki se navzven kaže kot narodni heroj, pri sebi pa dvomi v demokracijo in v svobodo, ki mu jo le ta "omogoča". Razžirajo ga dvomi in vprašanja, to se postopoma prenese tudi na bralca, ki se čedalje bolj obdaja s tesnobo.

Tako da je ta knjiga pravzaprav ustrezala današnjemu dnevu, ko je zunaj turobno in megleno, jaz pa medtem ležim na kavču na toplem, berem in z enim očesom spremljam debato v zadnjem delu oddaje Knjiga mene briga, ko je beseda tekla ravno o tej knjigi.

"Življenje se ne pripoveduje, (...) življenje se živi, in ko ga živiš, se že izgublja, uhaja ..."

Anatomija je usoda

2006-12-14T12:48:00.000+01:00

Veste, kako se nekatere ženske zalagajo s "duhovnimi" knjigami o ljubezni in odnosih z moškimi? (Knjige tipa How-to v angleškem svetu.) No, ravno včeraj sem spet gledala Bridget Jones & v prizoru, ko izve, da jo je partner varal, se, seveda, najprej napije, navije muzko ter v koš zmeče vse knjige tipa How to Understand Men, na police pa postavi knjigo Women Who Love Men are MAD kot znak novega začetka.

Pravzaprav je res že skoraj trapasto kako se ljudje obremenjujejo s tem, da premalo vedo o nasprotnem spolu. No, vsaj ženskam pa se ni treba več obremenjevat, kajti zdi se mi, da bodo razumele praktično vse, če si preberejo Spise o seksualnosti Sigmunda Freuda. Sama jih trenutno berem prvič in naj samo rečem, da je stvar bajno zanimiva.

Vzemite torej knjigo v roke, tudi če je vaše predhodno znanje o psihoanalizi omejeno na komot kavč, zleknjenega pacienta in moškega z belo brado za njegovim hrbtom. Smeh in nova spoznanja zagotovljena.

Vsi ljudje smo igralci

2006-12-04T17:25:00.000+01:00

Vas je kdo že kdaj vprašal, kateri lik - pa naj bo iz drame, filma, knjige, karkoli že - bi odigrali, če bi imeli možnost & bi lahko izbrali katero koli vlogo?

Sama se z igralstvom ne ukvarjam, vendar znam ceniti tiste, ki so zmožni dobre igre. Tu mi pride na misel Silva Čušin, ki sem jo ravno zadnjič videla v Prostrani deželi v ljubljanski Drami. Karte sem kupila le par dni prej in smo se zato na večer predstave cvrli na balkonu, (neverjetno) zravnano sedeli in pod strogim kotom gledali na oder. Vendar pa od trenutka, ko vidiš igralce kot na primer Čušinova ali Zupančičeva (ki ima manjšo vlogo v isti predstavi), ne moreš odvrniti pogleda od njih, pa naj bo njihov lik dober ali slab - vsi so tako prekleto prepričljivi!

Če se vrnem k vprašanju zgoraj, moram priznati, da sama dolgo časa nisem znala odgovoriti na vprašanje. No, če me vprašate zdaj, vam povem, da bi se odločila za vlogo Blanche v Tramvaju poželenja Tennesseeja Williamsa. Pa ne, da bi mi bil ta lik kakor koli karakterno blizu, kje pa! Je pa Williams, kot je to pač znal, opisoval like, ki se zdijo zelo resnični in verjetni. Tako da tudi zgodba, ki jo Blanche pripoveduje in njen način življenja; vse to smo že slišali, prebrali, videli. Ampak ravno to je to, lik je prepričljiv, simpatičen.

Ko sem par tednov nazaj pisala o Desi Muck in njenem Prasec,-kako-si-dober! vzdihovanju ob branju dobre literature (klik), se mi je to, seveda, zdelo zabavno. Takrat. Vendar sem se ravno par dni nazaj, ko sem brala Tramvaj poželenja, zalotila, da sem si prvič (!) mislila prav to: Prasec, kako si dober! Kako ti le uspe?!

Ja, res se počutiš kar nekoliko klavrno, ko ne najdeš ničesar, kar bi prečrtal, popravil, dopisal, da bi se tebi zdelo bolje. Hudiča, še konec se mi je zdel super, čeprav ponavadi vedno bentim nad njimi! ;-)

Sladko-grenko je spoznanje, da sam nikdar ne boš prelil česa takega na papir, čeprav morebiti kaj podobnega že obstaja nekje naših glavah.

Trpi brez miru, pa basta.

Mogoče pa sem ravno zato zbrala prevajanje. ;-)

Kjer dan ...

2006-12-04T17:03:00.000+01:00

... in kjero vreme! Človek bi se najraje ulegel na kavč & se basal s čokolodo tako dolgo, dokler mu ne bi bilo slabo. ...

K vragu torbica Marjete Grošelj ...

2006-12-02T21:53:00.000+01:00

... jaz bi raje Zupana! ;-)

V zadnji številki revije Elle je bil bralkam posredovan manjši nasvet: dajte evro na dan na stran (toliko, kot približno pride kava) in si boste lahko čez eno leto privoščile torbico Marjete Grošelj (pa še nekaj "malega" ostane). No, sama bom očitno morala dajati dnevno evro in pol na stran in si po 100. dneh lahko kupila zbirko Vitomila Zupana, ki me žuli že od poletja dalje. Pa da ne bo kdo mislil, to "ščemenje" ni prav nič prijetno! ;-)

Danes sva z mami obiskali knjižni sejem v Cankarjevem domu in sva se tam zadržali kar precej časa (vendar vseeno premalo, če hočeš pomolit nos v vsako stojnico in vse videt). Sejem sam je bil kar v redu, malo nerodno pa je, če se na sejem spravita dva, ki rada bereta in jima nikdar ni žal denarja za knjige - kot midve z mami. Polne vzdihljajev sva "zdirjale" mimo novitet kot so Odveč srce, Pasja grofica ali pa Peskovnik Boga otroka (glede zadnje, Desine, sem šele danes izvedela, da je bila včeraj na sejmu, govorila o knjigi in podpisovala izvode & nisem čisto "zihr" ali je dobro, da tega nisem vedela ali ne).

No, po štirih urah sva prideva do konca in na eni izmed zadnjih stojnic opazim portret Vitomila Zupana, grem tja in si ogledujem izdelke Ifigenije Simonovič, njeno pesniško zbirko in, seveda, Zupanove Pesmi iz zapora. Nato pa pristopi neka ženska in se začnemo pogovarjat, šele potem pa ugotovim, da je to prav Ifigenija Simonovič - ta, ki je poskrbela, da je Zupanova zbirka pravzaprav izšla. Toliko sem je hotela vprašat o Zupanu! ... pa nekako kar ni prišlo iz mene. Ja, bedna sem, že vem. Ampak Ifigenija sama je pa zelo simpatična. :-)

Nažalost bodo imeli ravno naslednji petek, 8. decembra, literarni večer o političnih zapornikih ("Stari restanti") v Cankarjevem domu, sama pa se ga ne bom morala udeležit, ker imam že karti za Dramo isti večer. Blah. :-/ Je pa fino, da imajo take večere; Simonovičeva mi je danes rekla, da naj bi potekal že četrto ali peto leto!

Če koga zanima: prireditev bo 8. decembra, ob 19. uri v Štihovi dvorani, beseda pa bo tekla o umetnosti, Kambiču, Viktorju in Jasni Blažič ter Zupanu, pripravili in vodili bosta Alenka Puhar in Ifigenija Simonovič. No, če bo kdo res šel, naj poroča. :-)

Tokrat o fetiših

2006-11-14T17:57:00.000+01:00

Ko z najboljšimi prijateljicami udarimo dekliški čvek, slej ko prej pridemo tudi na moške predstavnike.

Najbolj pomembne so oči, pravi ena, druga, da je to celoten obraz, spet tretja navija za "ta zadnjo". Potem pa pridem na vrsto jaz in rečem: roke. Pa glas. Ob tem večina prisotnih zazija ali me čudno pogleda. Neee, kva'j s tabo? ponavadi dobim v odgovor. Vendar je res - verjetno sploh ne bi mogla biti z nekom, ki nima lepih rok in/ali lepega glasu ... ali pa - v primeru, če že to dvoje nima - da ima Tisto, nekaj, na kar ne znam pokazati s prstom, vendar vsi vemo za kaj se gre.

Fetiši (zanimivo, beseda sicer prihaja iz portugalščine) sploh niso vezani zgolj na spolnost ali pa dele telesa. Za mnoge ženske bi lahko tako rekli, da imajo fetiš na čevlje, obleke ali torbice, moške v uniformah, nekaterim so všeč očala na moškem (sama tudi spadam v to skupino, priznam). Pri moških pa na primer podvezice, lepo spodnje perilo, oprsje in tako dalje. Svet pozna veliiiko nenavadnih fetišev: preden sem se spravila pisat ta post, sem malo pobrskala po netu in našla vse, od spodnjega perila, spolnih pripomočkov, vonja v čevljih, stepene smetane (!), dolgih nohtov, visokih pet, pleničk (!), dudic in metlic za smetano (!).

Zelo sem se tudi nasmejala pri eni izmed knjig, ki sem jih brala nedolgo nazaj. Gre za Dnevnik genija, ki ga je napisal Salvador Dali. V tem avtobiografskem dnevniku avtor namreč odkrito priznava (ne vem sicer, če je govoril resnico), da doživlja ekstazo vsakič, ko vidi Hitlerja: neznansko naj bi ga namreč vzburjala oblika njegovega hrbta.

Sto ljudi, sto čudi, ne? ;-)

Vrnitev

2006-11-12T13:39:00.000+01:00

Včeraj sem si ogledala Volver (nekoliko zgrešen prevod Vrni se pri nas) Pedra Almodovarja, ki med drugim govori prav o tem, koliko pravzaprav poznamo drug drugega.

Filma sem se res veselila (kot pač vsakega Almodovarjevega dela, ker je po mojem mnenju tip res genij) in sem si karte kupila že dva tedna prej. Nekoliko skeptično sem sicer spremljala komentarje: velikokrat sem namreč zasledila, da se film precej oddaljuje od tipičnega Almodovarja. Kar se je sicer izkazalo za resnično, vendar navkljub predvidljivi zgodbi (čeprav, ironično, je v Cannesu film dobil nagrado za najboljši scenarij), ostaja Almodovar nepremagljiv na področju film-za-ženske-o-ženskah, v načinu dela s kamero in, kot vedno, z enkratnimi igralkami. Carmen Maura se še enkrat izkaže za enkratno (kot v vseh Almodovarjevih filmih poprej), vendar najbolj preseneti Penelope Cruz. Ne vem sicer, kakšne prijeme je imel Almodovar tokrat pri njej, vendar je očitno vžgalo: Penelope naravnost blesti, takšne je še nismo vajeni (vsaj jaz ne, čeprav se mi je zdela super tudi v Blow z Johnnyjem Deppom). Res velik korak naprej zanjo & enkraten film za vse tiste, ki imajo radi filme a la Almodovar.

Vsebina filma je zakomplicirana, tako da ne bom pisala o njej. Zagotovo pa se je že vsem zgodilo, da smo po nekam času ugotovili, da določene osebe pravzaprav ne poznamo tako dobro, kot smo mislili. In, seveda, klišejsko spoznanje, da čas (sčasoma) zaceli vse rane, vendar brazgotina vedno ostane.

Too bad, too sad

2006-11-05T19:14:00.000+01:00

Good friends we've had, oh / good friends we've lost /
along the way / In this bright future /
you can't forget your past / so dry your tears, I said

Pesmi delujejo name kot Proustove magdalenice. V trenutku, ki je ujet v svoj lasten čas (a še vedno pripada zgolj meni), se pred menoj zvrstijo spomini. Tedaj imam čas na dlani & zdi se mi, da lahko vsaj malo manipuliram z njim - imam možnost, da se ob spominih ustavljam tako dolgo, kot želim.

Vendar je sedanjost nesigurna; preteklost boli; prihodnost pa je nepotrpežljiva in dirja nasproti.

Danes sem slišala eno od pesmi, ki me spominjajo nate, dear friend, in spomin je bil sladek. Podobno kot takrat, ko mi na dlan sede pikapolonica in si jo ogledam, nato pa odleti, si zaželim, da bi bilo več teh sladkih trenutkov.

Mogoče pa ti, dear friend, nekoč pokažem in ti nekako povem vse, kar trenutno ne znam spraviti iz sebe. ...

Za vedno (dokler se ne konča)

2006-10-15T16:47:00.000+02:00

V prvem tednu faksa je vse potekalo s počasnim tempom in vikend se je zdel oddaljen daleč, daleč stran. V avtu se vsako jutro sekiram ali bom prispela pravočasno in nato na poti nazaj (ko nimam knjige za krajšanje časa) bentim, zakaj se v konici vozim eno uro (!) iz Aškerčeve do Črnuč. Sem pa v tem času uspela prebrat Gozdni duh Gorana Samardžića, Tom Sawyerja Marka Twaina, Zločin in kazen Dostojevskega, Smrt slovenske primadone Brine Svit (kmalu po začetku branja sem v NUKu rezervirala njeno novo knjigo in sem šesta v čakalni vrsti), enkrat med tednom sem začela brati tudi Dosje o Hitlerju (super stvar!) in Oko v zraku Milana Dekleve (od katerega ostalo mi je še nekaj deset strani).

Nekaj posebnega je, če knjigo bereš tam, kjer se dogaja. Tako sem se na šestici, ko sem se vozila po Dunajski cesti, skupaj z junakoma Smrti slovenske primadone spraševala, kako diši Ljubljana (Svitova piše, da "Madrid diši po La Manchi ... Pariz po metroju, po croissants in cafe creme ... Milano po kanapejih in Stendhalu ... In Ljubljana ... Ljubljana diši po ..." - vendar ne odgovori) in si oba poskušala predstavljati na enem izmed njunih dolgih sprehodov po "bivši Titovi".

Ob Dekleve, ki se večinoma dogaja prav okoli mojega faksa in bližnje Drame pa sem se prav čudno počutila zjutraj, ko sem prišla na vaje ali predavanja. Prav ob branju te knjige sem se tudi začela spraševati o zvestobi. Pri Deklevi ima glavni junak (predavatelj na primerjalni književnosti) namreč poleg vprašanja smrti rad tudi književnost, filozofijo in mlade igralke - s poudarkom predsem na slednjih. ;-)

Nezvestoba boli, o tem ni dvoma. Vendar - kako se obnašati, ko se nam je enkrat to že zgodilo? Vsaka šola namreč nekaj stane. In, še večno vprašanje: kdo je kriv, ko pride do tega? Prišla sem do tega, da sta kriva oba, vendar krivda ni enakovredna.

No, prav ta tema se mi mota po glavi že par dni. Nato pa naletim v Elle na članek prav o njem, ki ga je napisala Mojca Zemljak (100% naravna zvestoba), "znanstveni vidik" pa prispevata psihiater Ziherl in terapevtka Kralj. Članek izhaja iz ugotovitve, da varati v bistvu pomeni nezmožnost ljubiti:

"Problem se v resnici skriva v njihovi nezmožnosti vzpostavljanja globoke intimne vezi s komerkoli, nesposobnosti čustvene predaje, in največkrat ti ljudje ne znajo in si tudi ne upajo ljubiti ... / ... Ljubiti pomeni predati se, nekomu pripadati, kar za nekatere pomeni izgubo lastne identitete, zato podzavestno izberejo obnašanje, s katerim ogrozijo svoj odnos, in si tako utrejo pot v svobodo. Za mnoge ljubiti pomeni ujetništvo, biti odvisen oziroma dovoliti nekomu, da ima moč nad teboj. Ker sami nimajo moči izstopiti iz odnosa, ki si ga želijo, a hkrati bojijo, izberejo način obnašanja, s katerim partnerja prisilijo, da se odloči namesto njih." (A. Kralj)

Ziherl, po drugi strani, pa pravi, da se nekateri partnerji že vnaprej dogovorijo, za kakšno razmerje gre. Po njegovem naj bi se par, ki se odloči za spolno zvestobo, moral truditi, da postelja ne postane fotokopirnica, "vedno isti spolni odnos". Tisti, ki pa dopuščajo "spolno nezvestobo" pa že hazardirajo v takšnem bizarnem smislu, češ, "midva se ljubiva, a naju a naju zanimajo še druge spolne izkušnje". Pa kaj še! Ne moreš hkrati resnično ljubiti in dopuščati varanja.

Seveda je človek poligamno bitje in vara že v mislih: "Vsi imamo spolne fantazije, ki so povezane tudi s drugimi ljudmi, ki nas spolno privlačijo. Vprašanje pa je, kaj z njimi naredimo," pravi Ziherl in spet ponuja dve možnosti: ali jih delimo in udejanjimo s partnerjem ali pa jih ne povemo in jih izživimo drugje. Nikakor, ampak res nikakor, pa ne more tu iti za podzavestno dejanje, kakor zatrjujeta oba (Ziherl in Kraljeva). Prvi pravi, da namesto pogovora s partnerjem, človek "instiktivno išče potrditev svoje vrednosti pri neki treji osebi oziroma v tuji postelji," Kraljeva pa, da se redkokdo zavestno odloči, da bo skočil čez plot: "Te odločitve se dogajajo na nezavedno ravni in se v zunanjem svetu uresničujejo nenačrtovano". No, to pa je skorajda že tako, kot da verjamemo, da je nagnjenost k varanju že prirojena in da si pač ne morejo pomagati.

Totalen absurd pa pride na koncu, ko Kraljeva pravi:

"Misel sproži čustva, ne čustvo misli. Kar seveda pomeni, da je razum tisti, ki čustva nadzira. Kakšne misli nas bodo vodile, pa je stvar izbire. Linija med čustveno ali telesno nezvestobo je tako zelo tanka, če lahko o njej sploh govorimo. V primeru enkratne pustolovščine z neznancem lahko govorimo o nagonu oziroma strasti, v primeru večkratnega skakanja čez plot z isto osebo pa zelo težko govorimo le o telesni nezvestobi."

Zgolj brati in zgodbe tiščati v sebi ne gre

2006-10-07T13:14:00.000+02:00

"No, odvisno od značaja," nadaljuje zgornjo misel Mario Galunič v zadnji številki Bukle (okt 06). Govora je, seveda, o knjigah, izmed katerih so nekatere prave prijateljice, ki jih lahko pokličeš tudi ponoči (kakor je naslov njegovega prispevka).

Pravzaprav nisem vedela, da je takšen strasten bralec knjig, ki vsako knjigo, ki jo začne brati, tudi dokonča. "Nekako stvar navade in značaja," pravi in nadaljuje, da si tako dokazuje, da se zmore prebiti tudi "čez manj očarljiv bralski teren" (kako lepo zavito v celofan!). Tudi s Cankarjem si baje nista bila preveč blizu, čeprav mu priznava, da je skozi njegove črtice in roma spoznal "literarno genialnost, zvok in zven jezika" itd, a žal, brez užitka ob branju.

Ob tem sem se nemudoma spomnila name in na nesrečno Visoško kroniko: medtem ko so drugi "umirali" pri gospe Bovary, sem namreč jaz obupavala pri Tavčarju. Verjetno je prav ta knjiga (zame) ena najdolgočasnejših knjig nasploh & je do danes edina, ki je nisem prebrala do konca. Kar zmrazi me, ko se spomnim.

Ob koncu prispevka omeni tudi "prijateljico Deso" (domnevam, da Muck), ki mu je pred kratkim dala v branje svoj novi roman (baje izide oktobra z naslovom Peskovnik Boga otroka). Ravno dve številki nazaj (sept 06) je Bukla na istih straneh gostila Muckovo in njen pogled na knjige.

Kako me je razjezilo, ko sem prebrala, da prav ta (sicer enkratna) ženska verjame, da knjige spreminjajo življenja edino tistim, ki pišejo in tistim, ki jih prodajajo. Nestrinjanje je v meni vrelo, dokler nisem prišla do tistega dela njenega razmišljanja, ko pravi, da imajo knjige na bralca lahko le kratkotrajen učinek: par dni mine, nato smo spet isti kot prej. Bedarija! Marsikomu je branje ene knjige ustvarilo prihodnost (kot pravi Ralph W. Emerson). Ne sicer knjiga sama (samo od sebe se tako ali tako nič ne naredi), ampak katera knjiga bralca tudi motivira, ga sili k razmišljanju, da ukrepa ali se česa odvadi. Mnogi smo po branju ene same knjige postali Don Kihot (brez streznitve seveda) in se borili z mlini na veter, včasih pa še celo zmagali.

Muckova (kakor koli se že pravilno izgovarja njen priimek) mi je nadvse simpatična že od nekdaj in tudi večino njene literature sem prebrala. Iz bralca zna izvabiti smeh, posebno v že omenjenem članku, ko govori o nekdanjem "vsakodnevnem obredu":

"Ko sem se vračala iz službe, sem si v samopostrežni kupila škatlo čokoladnih piškotov, štiri velike žemlje, ogrsko salamo in kumarice ter tri in štiri ljubiče, bili so samo v hrvaščini, in se s plenom zavlekla v posteljo. / ... / Ko sem požrla vse, kar sem kupila, sem si skuhala še špagete, in ko sem bila tako nabutana s hrano in romantičnimi iluzijami, da sem lahko samo še ležala in topo buljila predse, sem bila pomirjena."

Prava originalna Ljubica (kdor je bral njeno Paniko, bo vedel zakaj), res je enkratna. Zanimivo, da bere "s svinčnikom v glavi" in prečrta, popravi, dopiše, kar je po njenem prav. Edinole pri vrhunski literaturi ne: "Tedaj sem od knjige čisto zadeta in lahko samo vzdihujem: "Prasec, kako si dober!"" ;-)

Meryl nosi prado

2006-10-06T22:04:00.000+02:00

Must za vse navdušence mode & Merlyn Streep, ki še enkrat dokaže, zakaj so opisi njenega igranja vedno v superlativih. :-)

Preveč dobrega (je lahko slabo)

2006-10-02T22:53:00.000+02:00

Že v enem izmed prejšnjih postov sem omenila, da se me loteva nek prehlad. Ta traja že cel teden, medtem pa sem uspela prebrati cel kup revij (med njimi tudi zelo zanimiv članek o Kimu Philbyju in Hendrixu) in dve zelo zanimivi knjigi. Dokaj hitro sem zaključila s Sibo Shakib, Afganistan, kamor se Bog pride le zjokat (orig. Nach Afghanistan kommt Gott nur noch zum Weinen), preostanek tedna pa sem namenila Zupanu in njegovemu Levitanu. Za to knjigo sem si res vzela čas in prav nič mi ni žal.

V svoj besedni (in potencialno govorni) zaklad sem dodala glagol 'lumpati', ki je tako priljubljen pri Zupanu. No, da ne bo kdo mislil, da si ga je zmislil iz 'lumpa':

lumpati -am nedov. (u) pog. veseljačiti, popivati: lumpati s fanti / lumpati do jutra (SSKJ)

Fletno, ne?

Z mami sva se med vikendom 'posladkali' v Kolosejevem Felixu: ona je dobila dve knjige Fallacijeve, jaz pa kriminalko Nore Roberts, Heute und für immer (še malo nemške litarature). Ja, v bolezni je treba bolnike razvajat. ;-) Trenutno pa berem Gorana Samardžića, Gozdni duh, katero je prevedel Dušan Čater (ki je tudi sam napisal par dobrih knjig). Ampak ko iz kavča gledam kupček knjig na pisalni mizi (takoj zraven je zdaj že nov kupček, ki sem ga danes prinesla iz knjižnice) me vse skupaj po eni strani navdušuje in pripravi do nasmeha, spet po drugi mi pa postane kar slabo in me stisne: toliko dobrih knjig, tako malo časa. Okej, that's the geek in me talking.

Torej - večino tedna sem preživela v postelji, z robci na dosegu,
šele v petek sem 'skočila ven' za kakšno urico, v soboto pa sem si uspela it ogledat Črno dalijo. Filma sem se veselila že dolgo, predvsem zaradi režiserja in Scarlett Johansson. Slednja in Josh Harnett (sicer par v zasebnem življenju) imata v filmu 'vročo' sceno, katero so nekateri kritiki označili za preveč 'seksi' in neumesno. No, meni se prizor ni zdel nič posebnega, vedno pa je zanimivo, kako ob takih priložnostih v dvorani nastane popolna tišina. Sredi prizora pa sem se spomnila na trač, ki sem ga prebrala nekaj tednov nazaj: prav ta zvezdnika naj bi si pred kratkim kupila stanovanje s spalnico, ki naj bi bila zvočno izolirana, ker sta baje precej 'glasna' (khm, khm).

Vendar pa je bila Hilary Swank tista, ki me je totalno presenetila. Sicer mi ženska sama po sebi nikdar ni bila simpatična, vendar je v tem filmu fenomenalna, njena igra pa je zagotovo vredna kakšne nominacije (ravnokar gledam 'članek' o njej na Wikipedii in se čudim, kako da nisem videla niti enega njenega filma).

Mami po drugi strani (nekako sem jo uspela prepričat naj gre z menoj) pa film ni uspel navdušiti. "Če povem po pravici, nimam pojma, zakva se je šlo," je rekla na poti iz dvorane. No, še dobro,
da greva naslednjič gledat Hudičevko v pradi.

P.S. - Današnji dan se mi okrog pete ure popoldne zazdel kot božič; potikala sem se gor in dol po knjižnici, nato pa po naključju naletela na 6 prelepih knjig, ki so čakali pod napisom 'NOVOSTI' na zaprašeni polici. Predobro, da bi bilo res, sem si mislila. V torbo sem jih pobasala z nasmehom na obrazu (ali, če uporabim Aleksa: z nasmehom Garfielda, ki je srečal lazanjo) in odpeketala.

In za katere knjige je torej šlo?

Zupanove, seveda: Pesmi iz zapora. :-)

Zabeleženi občutki 2/2

2006-10-01T13:06:00.000+02:00

Sreda, 20.9.06
Zgodaj zjutraj smo se po vijugasti cesti navzgor odpravili v Montserrat. V bistvu gre za star samostan in eno izmed priljubljenih romarskih središč v Kataloniji. Razgled mora biti ob jasnih dnevih čudovit, vendar je bil enkraten tudi tisti dan: megla se je vrivala med gore, ki so spominjale na nekakšne kumare.

Dokaj nenavadna (a ne "čudna" ali celo "izprijena", kakor so kasneje nekateri to komentirali v busu) se mi je zdela 'sobica', kamor pridejo takšni in drugačni ljudje in tam puščajo osebne predmete, da se Bogu za nekaj zahvalijo in izrazijo hvaležnost. Tako lahko vidimo poročne obleke, ki jih neveste puščajo kot priporočilo za srečen zakon, fotografije, cigarete, bergle, mavce in še nešteto drugih drobnarij. Zraven pa je vedno kakšno pojasnilo oziroma pisemce. Ena izmed številčnih belih oblek je bila tudi majhna, načičkana birmanska oblekica, ki je imela pripet listek. Kakor sem razbrala je ta-in-ta oblekico nosila za birmo, zraven pa je bilo še nakracana zahvala Bogu. Vse te stvari baje menihi čez čas podarijo naprej tistim, ki si teh stvari ne morejo privoščiti.

Pot smo nadaljevali do Barcelone, kjer je sledil kratek panoramski ogled.

Četrtek, 21.9.06
Z A. sva si ogledali Figueres (ne Figueras - res nočem zamešati imen, še posebno, ko sem kasneje na tržnici nehote izvedela, da je Figueras čebula - ali pa je bil česen?) in muzej Salvadorja Dalija. Že samo zaradi tega muzeja, se je cel izlet izplačal!

Dali si je namreč za svoj muzej izbral staro gledališče (kjer je, mimogrede, tudi prvič razstavljal). Preoblikoval ga je v svojem že znanem, nekoliko norem slogu: zunaj na strehi stojijo dvometrska jajca, na pročelju pred samim vhodom pa je lutka v stari potapljaški opravi. Da niti ne omenjamo groba samega, ob katerega se obiskovalec 'spotakne' takoj ob vstopu; na sredini ogromnega prostora stoji črn cadillac, v njem so tri plastične lutke, tu raste divje zelenje in vsake toliko časa 'pada dež'; pred cadillacom je kip ženske, za njim pa kip, katerga vrh krasi čoln. Muzej je res tako spektakularen in enkraten, da bi lahko en dolg post napisala samo o njem. :) Tip je bil genij, čeprav malo odštekan. No, odštekana sem bila tudi jaz, ki sem na koncu v souvenir shopu kupila radirko za pet evrov (prosim, brez smeha).

Pot smo nadaljevali v Empurio Bravo, nekakšne španske Benetke za bogataše, in Girono, ki mi je v tistih dveh, treh urah res prirasla k srcu. Tja se definitivno še kdaj vrnem.

Petek,22.9.09
Z družbo nam ni dišalo poležavanje na obali Lloret de Mara, zato smo zjutraj 'odpeketali' najprej na bus, nato pa na vlak do Barcelone. Po dveh urah smo prispeli na podzemno, tik pod slavolokom zmage in se odpravili proti muzeju Picassa. Sama stavba, v kateri so razstavljena dela, je enkratna, ampak o notranjosti na žalost ne vem povedati ničesar: bilo je preveč ljudi, ki so čakali na vstopnice, zato tudi nismo šli v sam muzej.

Smo pa zato šli v akvarium, kjer sem prvič videla morskega psa. In pingvine! :-)

Barcelona je čudovito mesto, a hec je ta, da je vsepovsod preveč ljudi. Tako kot v Londonu, a tam nekako lažje preneseš občutek utesnjenosti. Že v sredo smo se sprehodili po Rambli, glavni ulici, in Barri Gotic, ki je enkraten in res super. V petek pa smo nadaljevali pot do Park Guell, ki se razteza na vzpetini nad mestom. Tudi tiste slavne klopi sem si predstavljala drugače: mislila sem, da bo to le ena majhna klop, ne pa (pravzaprav ena) tako ogromna.

Pravzaprav sem si celotno Barcelono predstavljala bolj v stilu teh klopc, polno mozaikov, barv in izvirnih oblik (Hundertwassersko) ter drugih enkratnih stvaritev Guella, Gaudija in Miroja.

Po parku smo se spustili do štadiona Camp Nou, kamor smo prišli s pomočjo prijaznega domačina. Tisti predel Barcelone je pravzaprav kot majhno mestece z vsemi pisarnami in sedeži nogometnega kluba. Še pomožni štadioni, ki jih je kar nekaj in služijo zgolj za treninge, so veliko, veliko boljši od našega celjskega. No, pa kaj pravzaprav čvekam!, še štadion na Malti, kamor me je pot vodila tri leta nazaj (na tekmo obeh reprezentanc) je boljši.

Za enajst evrov si lahko ogledaš notranjost štadiona: slačilnice, kapelice, zelenico, razgled iz najboljših sedežev na štadionu, razgled iz novinarske lože, t.i. press room (ki je bila izjemna; najbolj pa sem poskočila, ko sem videla kabinico tolmačev, hehe) in muzej. Se vsekakor splača za enajst evrov; člani fan kluba pa imajo zastonj. Karte, po drugi strani, pa so svinjsko drage: 50 evrov za nedeljsko tekmo z Valencijo! (Okej, pač je bil derbi; vendar sva z očetom dve leti nazaj dala 35 evrov za derbi Bayern:Werder v Münchenu; za ligo prvakov lanskega decembra med Udinese in Barcelono pa nekoliko več).

Po Camp Nou smo še enkrat poskusili srečo v muzeju Picasso, a tudi tokrat brez sreče, nato pa (k sreči na pravem vlaku) nadaljevali proti hotelu.

Vikend (23. in 24.9.06)
Sama ljuba vožnja - tako rekoč v enem šusu iz Španije v Ljubljano. Vmes smo se še parkrat ustavili, med drugim tudi v Cannesu (že proti večeru). Nekako sem si rdečo preprogo in prostor, kjer vsako leto poteka filmski festival, predstavljala veliko manjšo.

Že v poznih večernih urah pa smo napravili enega izmed zadnjih večjih postankov: v Monte Carlu. Nas, uboge turiste z neke zakotne Slovenije, so postavili direktno pred 'center dogajanja': casino, kjer je bilo moč videti samo najboljše avtomobile in same najbogatejše ljudi. V tistem času se je v Monte Carlu ravno zaključevala razstava luksuznih jaht, tako da je bila vsa smetana v bližni okolici ... resnično, en sam blišč in glamur, dobesedno je smrdelo po denarju. Vendar se mi je po drugi strani dopadlo, ne vem čisto točno zakaj. Verjetno so to kakšni vzgibi Holly Golightly (iz Zajtrka pri Tiffanyju): ne maraš (in do neke mere ne preseneš) diamantov v Tiffanyju, a vseeno ljubiš Tiffany, ker se ti tam ne more zgoditi nič hudega.

Seveda pa so se mi najbolj zanimivi zdeli ljudje: neprivlačni moški v neverjetnih avtomobilih; damice, ki pridejo z njimi in nočejo izstopiti, dokler jim tamkajšnji postrežčki ne odprejo vrat in podajo roke; lepe ženske z enkratnimi postavami, oblečene v minice in ošiljene pete, ki prežijo na bogate moške, ... takrat mi je prišlo na misel, da bi bilo zanimivo brati roman o kakšni takšni ženski, ki preti na bogataše v Monte Carlu. :-)

Pot nas je nato peljala dolgo, dolgo ur proti Ljubljani, kamor smo prišli v nedeljo, okrog devetih, desetih, mene pa nato direktno v posteljo.

Zabeleženi občutki 1/2

2006-09-30T11:59:00.000+02:00

Nedelja, 17.9.06
Po treh urah spanca se znajdem na neudobnem sedežu avtobusa. Pred mano je dolga pot, a se je nekako veselim, čeprav se ponavadi ne veselimo poti, za katere že vnaprej vemo, da bodo dolge.

Rahel dež je padal vse do zgodnjega popoldneva, malo pred Piso pa se je razjasnilo. Lepo vreme spremlja dobre ljudi, se je iz zvočnikov oglasila vodička, katero sva z A. že prvi dan krstile za Madame Bovary. Bila je namreč prav posebne vrste vodička; ne stara ne mlada, a se je videlo, da da veliko na izgled. Ves čas smo jo namreč videli v lepih kostimčkih, z lepo frizurco (lasje je imela spete vseh osem dni na enak način; sama frizura pa je bila tako nalakirana, da si niti en samcat lasek ni upal premakniti iz mesta) in - kar je bilo najbolj naverjetno - ves čas v visokih petah (si lahko predstavljate, kako so jo mogle boleti noge? Prvi večer, ko smo se nastanili v hotelu, sem jo videla, kako je po prstih mukoma stopicljala do sobe).

Pisa ni izpolnila mojih pričakovanj. Ne vem zakaj, ampak stolp je bil v moji domišljiji bolj spektakularen in višji. No, A. se je zelo veselila in je bila tudi navdušena. Na kraju samem je ogromno turistov, od Američanov, Japončkov do Rusov, manjkali pa niso niti temnopolti prodajalci takšnega in drugačnega kiča.

Proti večeru smo prispeli v hotel, pojedli zanič večerjo (ima še kdo drug slabe izkušnje z obedi v Italiji?) in se z družbo odpravili ven. Naše mestece, Finale Ligure, je bilo več ali manj mrtvo, čeprav smo bili tam še v sezoni. Enkrat smo se sprehodili po glavni ulici, se usedli in si privoščili kozarec vina.Vendar to ni bil edini kozarec tisti večer; z nekim parom smo si kasneje v hotelu naročili še portovec in sedeli še nekaj časa.

Ponedeljek, 18.9.06
Odhod ob sedmih, kar je živa mora za nekoga, ki je vajen spati v dolgo popoldne. Ampak - sredstva opravičujejo cilj, si prigovarjam. Na busu avtomatsko vsi zaspijo, kot bi jih sprogramiral, še "vesela sredina" v busu, ki je bila vedno židane volje (vinček gor, vinček dol) tokrat molči. Ostala sem samo še jaz, vodička na začetku busa in Virginia Woolf v rokah.

Samota se je ob branju Valov zagrizla vame in ni odšla še nekaj časa. Všeč mi je bila predvsem ta misel, ki se pojavlja v razmišljanju ene od junakinj:

Ura tikitaka. Kazalca sta koloni, ki korakata skoz puščavo. Črne črte na številčnici so zelene oaze. Drugi kazalec je šel naprej, da najde vodo. Drugi se utrujeno opoteka med vročimi kamni v puščavi. Umrla bom v puščavi.

V popoldanskih urah smo se ustavili na griču nad Monacom in napravili par panoramskih slik, nato nadaljevali pot skozi Nico, se ustavili v parfumeriji in v večernih urah prispeli v Lloret de Mar, kjer je bil naš dom naslednje dni.

Torek, 19.9.06
Po večeru, ko smo ob plaži pili gromozanski koktejl (in ne lažem! - za 11 Eurov skorajda liter pijače in pri tem, da niso 'šparali' z alkoholom) smo si naslednji dan ogledali sosednje mestece, Tossa de Mar.

Ta mi je bil veliko bolj všeč od našega Lloreta, morebiti zato, ker je bil manj turistično obljuden in ni bilo hotela pri hotelu (dobesedno!). V enem izmed lokalov v Tossu smo pili tudi najboljšo sangrijo in imeli razgled na zaliv. Sicer ni mesto nič posebnega, pravzprav tiho in prijetno; baje pa, da so tam snemali nek star film z Avo Gardner (to vem zato, ker tamkajšnjo vzpetinico krasi kip Ave Garner, ki gleda na morje).

Spet doma

2006-09-25T20:10:00.000+02:00

Včeraj sem prišla nazaj domov iz 'potepa' preko Italije, francoske riviere do Barcelone: 1560 kilometrov, če vodič ne laže. Bus je bil tako-tako, sicer se mi pa pot ni vlekla. Ravno nasprotno - na tak način človek končno dohiti samega sebe in svoje misli ter v miru razmisli o čemur koli že.

Vendar o tem kdaj drugič. Trenutno sem bolj zaposlena z gretjem kavča in pitjem čajčka: domov sem se namreč vrnila s prehladom (moja sopotnica ni dobro prenašala klime in je zbolela že v Španiji, jaz pa dva dni nazaj). Daljši post sledi, ko mi bo malo bolje.

En velik pozdrav pa gre Aleksu, ki je spet nazaj pri bloganju!

Diagnoza stanja

2006-09-14T19:32:00.000+02:00

Zjutraj sem se lotila knjige Tamare Deu, Zapisovalec grehov: Diagnoza stanja in jo prebrala na mah. Že nekaj časa je stala na tistem vedno dvigajočem se kupčku knjig, ki čakajo, da jih vzamem v roke. Pravzaprav se niti ne spomnim, kako je tam pristala: mislim, da sem nekje prebrala dobro oceno te knjige.

Gre za še eno ljubezensko zgodbo, vendar ni tiste pocukrano srečne narave. Pravzaprav je pisateljica dokaj izvirna pri svoji pripovedi, ampak po drugi strani mi gredo pa "odsekani stavki" tipa "Odšla je. Tiho. Ker je morala." pošteno na živce. No, osebni slog pač.

Glavna junakinja zbeži iz Dunaja (mesta večnega notranjega nemira; mesta priložnosti, kot ga poimenuje) v majhno piransko vasico. Ves čas pa išče samo sebe, ljubezen, dom ter šteje dotike s šarmantnim Ludvikom. Zgodba sama po sebi ni napačna, vendar je avtorici na trenutke težko slediti. Zelo, zelo mi je pa všeč to, da so nekateri deli napisani v nemščini - to doprinese k zgodbi in jo naredi še bolj barvito.

Najbolj zanimivo misel sem tokrat našla proti koncu tega (pre)kratkega romana: človek lahko živ umre in se ponovno rodi, z namenom, da nekaj ali nekoga preboli, da se najde, v svojo korist ali pa za nekoga drugega.

Skodelica kave? Da, prosim!

2006-09-11T19:50:00.000+02:00

Kot vsak otrok, sem se vedno "motala" okrog staršev in starejših ljudi, ko so pili kavo in se spraševala kaj vidijo na njej. Ker sem bila pa še radoveden otrok, sem kmalu pocukala očeta za rokov in ga prosila, naj mi dovoli poskusiti. Sprva se je smejal, nekaj časa sta mi z mamo celo govorila, da mi bo zrasel rep, če bom pila kava (kaj ne govorijo to vsi starši?).

Kmalu zatem pa mi je le uspelo izmakniti požirek; tako, na skrivaj. Odziv je bil nepričakovan; nekaj v stilu Eeeeu, bljek!

Pa je bil mir nekaj let.

Ampak dandanes pa imam kavo rada in to v vseh pogledih: kavo kar tako, po obroku, zjutraj, podnevi, ponoči in še na milijon drugih načinov. Tudi brez cigarete je kava dobra, vendar bodo tisti, ki kadijo že dalj časa, rekli, da ni tako. Moj oče je na primer kadil 30 let, proti koncu že po dve, tri škatlice na dan (koliko nikotina je to!) , nato pa nehal iz danes na jutri. Danes, šest let odkar je nehal, še vedno reče, da kava pač "ni več kot je bila".

Ja, kava in cigareti sigurno gredo skupaj. Tu se recimo spomnim Vitomila Zupana, ki oboje pogostokrat omenja v knjigah. Zanimivo, da se spomnim le, da je cigaret in pitja kave včasih sit (v Igri s hudičevim repom kar pogostokrat). Ampak cigareti ob pitju kave so že druga zgodba, še posebno ko bo enkrat prišel v veljavo zakon o prepovedi kajenja v kafičih ipd.

Pred zoro je najtemneje

2006-09-07T18:52:00.000+02:00

Včeraj: šesti september, dan D.

Cel teden prej sem slabo spala pa še tistih par ur v postelji je bilo kvečjemu premetavanje. V glavi se je pojavljalo tisoč in eno vprašanje, dvomi in izpraševanja. Kaj če mi ne uspe? No, ne napredujem v višji letnik, to je jasno, tudi od štipendije se lahko poslovim. Kaj pa bodo rekli moji bližnji? Pa, kar je verjetno najhuje, sama nad seboj bom razočarana.

No, pa je le prišel šesti in tista usodna ura, ko sem se (sicer uro prej) kot uboga miška znašla pred mogočnim planilcem imenovanim Filofaks. In ker je nekdo tam zgoraj pač tako hotel, je bila prva oseba, ki sem jo videla, prav moja profesorica. Želodec se mi je trikrat obrnil in naredil salto.

Ne, ni šlo dobro, sem odgovarjala, ko so me klicali po izpitu. Ne, nimam nobenega občutka. Pa tudi če bi ga imela: kaj naj z njim? Baraba mi je lagala že prejšnjič! Dan je bil katastrofalen, potem se je pa prevesil v še hujši večer in nato noč (pa ne samo zaradi nogometa). Nisem se še nikdar počutila tako zanič psihično in fizično.

Po tem, ko sem vstala in pogledala, kaj je na netu&svetu novega, sem poškilila še na stran našega oddelka. In kaj najdem tam? Da sem opravila včerajšnji izpit. :-))

Srce mi je skočilo v grlo, vsa kri mi je šla v glavo, roke so se mi tresle. Kakšen adrenalin!

Zdej, par ur zatem, se mi svet zdi nekoliko bolj prijazen in lep, čeprav me ob tem spremlja grozen glavobol. Sem ravno na poti ven, da gremo "proslavit".

Še enkrat mi je nekdo tam zgoraj dokazal, da je pred zoro res najtemneje.

Žogobrc z Bolgarci

2006-09-06T21:38:00.000+02:00

DOL z Oblakom! DOL s Zavrlom & Co! Dol s "privatnim fuzbalom"!

Začnite že brcat kot je treba; tudi Oblaka lahko za začetek.

Pa kakšna mevža je ta človek, da si ne upa niti pred kamere in mora namesto njega izjavo dati Mile. Še dr. Verdenik mu je ob koncu prenosa prišel na pomoč; revček bi bil sicer že čisto v kot stisnjen. Pa sej - zakaj se naš dragi selektor sploh skriva, če je zanj še Tanzanija težak nasprotnik. Buuuu!!!

Pa za božjo voljo, nej nekdo Jerkoviča po gobcu užge.

I, Like, Totally Won

2006-09-02T16:26:00.000+02:00

Nekako s počasnim tempom se pri meni odvijajo stvari zadnje čase. Verjetno je krivo to, da sem se končno spravila zares učit za izpit.

Sem pa včeraj gledala letošnje VMA nagrade in prvič so se mi zdele en velik dolgčas. Gostitelj je bil naravnost beden - še do včeraj se je zdelo nemogoče, da bi bil kdo bolj dolgočasen od Diddyja (ali Puffyja, P. Diddyja ali kakor koli se že imenuje). Tudi nastopi so bili zanič, čeprav se ponavadi najde vsaj kakšen dober performance. Me prav zanima kako je bilo Jonasu potem všeč predstava OK Go (vir).

Najboljši trenutek pa gre Pink, ko je prevzela nagrado za najboljši pop video in nam pokazala, kako bi zgledalo, če bi nagrado čez par let dobila Paris Hilton (bog ne daj!) ali kakšna podobna goska, "who can't dance, but only push my tush" v besedah Jessice Simpson. Pravijo, da večina komunikacije poteka skozi govorico telesa, ampak izraz na njenem obrazu, ko je slišala svoje ime, je res neprecenljiv.

Nasvidenje v naslednji vojni

2006-08-27T15:03:00.000+02:00

Vojna je nadaljevanje politike, le z drugimi sredstvi.
Vojna je naravno stanje človeštva.

Vojna je to in ono, a vedno grozno in temno. Tu se ne prelivajo barve, tu je ena sama velika črnina, ni nasmehov ali široko razprtih rok.

Zjutraj sem se s kavo v roki usedla za mizo in v roke vzela včerajšnji Dnevnik. Po nekem času so se mi oči ustavile na intervjuju s Srečkom Žerjalom, legionarjem. (Ta res, res krasen intervju si lahko preberete tukaj.)

Po prebranem se je v meni nekaj zganilo. Nastane cmok, malo da ne padem v jok. V trenutku se mi pred očmi zavrtijo slike, takšne in drugačne, med drugim tudi tista, ki je nekaj časa nazaj dobila Pulitzerjevo. Na njej ameriški vojak v naročju drži otroka. Občutim gnus, zakolnem propagando, jezim se.

Zunaj pada dež, v meni pa joče.

Vedno isto reagiram na vojno tematiko. Tudi edini film, pri katerem sem iz srca jokala in se me je resnično dotaknil, je bil Schindlerjev seznam. Ja; ni bila nobena osladna, romantična drama. Seznam sem gledala le enkrat in še to nekaj let nazaj. Vem - saj je bil na sporedu že prej. Ampak prej mi ga pa tudi starši niso pustili gledat, čeprav so ga vsi vrstniki in sem se mulala. No, imela sta prav; tudi pri trinajstih je bilo prehudo. Vse kar bi bilo prej, bi bilo kruto in bi doživljala kot krut odvzem naivnosti.

Tudi iz tega razloga sem pred parimi leti skoraj padla iz stola, ko sem bila pri sestrični v Nemčiji, ki mi je sicer blizu kot sestra. Razmišljala je namreč, da bi svojega 9-letnega sina peljala v bližnji Dachau. Ko me je vprašala po mnenju in po mojem odločnem NE, je nadaljevala, da mali že tako ali tako ve, kaj se je tam dogajalo. No, vprašanje seveda, koliko je dejansko razumel, ampak vseeno ... v meni se še zdaj, ko semle pišem o tem, nekaj zlomi. Sama sem bila tam prvič pri osemnajstih in sem se na licu mesta dobro držala (čeprav so ljudje okoli mene jokali), a je prišlo za mano. Ne moreš oditi iz takega kraja, ne da bi se te dotaknilo. Podobno je rekla tudi najboljša prijateljica, ki sem jo lansko leto peljala s seboj. Njo je "dobilo" že tam, še preden sva prišli sploh do krematorijev. Najbolj ironično pa je (kakor mi je o tem pripovedovala že prej omenjena sestrična), da so že pred leti umaknili vse tiste "bolj hude" fotografije, tako da sedaj ni več tako hudo. Vseeno ... to živi v človeku, naseli se kot parazit. In ne, ne izmikam se dejstvom, da je tako pač bilo, vendar sem že po prvem obisku vedela, da me Auschwitz ne bo videl.

Naposled pa se vprašam, zakaj, zaboga, sem venomer v vojni sama s seboj? Da se tolčem, si razbijam glavo s takšnimi in drugačnimi vprašanji, ki se mi nenadoma zdijo tako nepomembna, piškava, v primerjavi s tistimi stvarmi, skozi katere gredo ljudje v vojni in ljudje, kot zgoraj omenjeni Žerjal. TAM zunaj se rojevajo, trpijo, jočejo, umirajo, vijejo roke v bolečinah, ki so večje, ko si jih TU lahko predstavljam.

Naposled se zavem majhnosti. V meni se prebudi občutek hvaležnosti.

À la recherche du temps perdu

2006-08-25T19:27:00.000+02:00

Igra, ki ji pravimo življenje:
iskanje izgubljenega časa in vsega, kar nas še čaka.
Vse kar obžalujemo, vse kar upamo in vse, kar si želimo,
da se nikdar ne bi zgodilo.

Biti optimist, gledati v nebo,
nekako živeti iz dneva v dan.
Čakati na svež vetrc, ki bi za hip oplazil naše lice.
Doživeti grozo ob nepričakovanem ali pa (redkeje)
doživeti iskrivo veselje otroških oči.

V bolečini smo sami, kazalec na uri se ne ustavi,
pomika se dol, dol, dol.
Nato pa - kakor, da ga ne izuči - po isti poti naprej.
Da! zavpije v meni:
pogumno naprej po ozkih uličicah našega mesta,
ki mu rečemo jaz.

Podležemo želji prepovedanega in plešemo v ognjenem ritmu ljubezni.

In naposled - veselje do življenja.
Plesati, prepevati,
smejati se glasneje, kot se spodobi.

Temu pravimo življenje.

Še en poletni dan

2006-08-21T14:12:00.000+02:00

Nedelja, prokleta nedelja, poje Aki in Parni Valjak. Pa ni več samo nedelja; meni so začele celotne počitnice že počasi presedati in ne vem več kaj bi sama s sabo.

Nič nisem naredila z MP3-ji, prav tako ne s filmi. Računalnik se mi pa že pol leta šibi in jamra. Tough luck, darling. Še knjig se mi ne ljubi več brat. No, pa še slabo vest bi imela, ker se ne bi učila za izpit. Kar se pa že tako premalo.

Sem pa uspela vzet v roke poezijo Sylvie Plath in se čedalje bolj navdušujem nad njo in njenimi deli. Res priporočam.

Umiranje
je umetnost, kot vse drugo.
Jaz to počnem izjemno dobro.
- Lazarka

Robbie Williams v živo preko satelita

2006-08-19T19:12:00.000+02:00

Za vse tiste, ki so željni dobre muzike, priporočam, da se zvečer ob 21h vklopite na postajo Center: preko satelita bodo v živo prenašali Robbiejev koncert iz Dunaja.

Res vam ne bo žal, čeprav je škoda, da ne bomo zraven "dobili" še slike, kajti Robster je res pravi entertainer in zna narediti spektakel! Sama sem ga imela priložnost videti na letošnji turneji Close Encounters v Budimpešti - in res!, naslov turneje ne bi mogel biti boljši: na 40 stopinjah smo se cvrli štiri ure in ga nato videli in poslušali res od blizu (zgornje slikce so moje).

Torej - let him entertain you ... :)

Dnevna doza smeha

2006-08-19T11:24:00.000+02:00

Mogoče ste jih že videli, ampak ta dva modela se res znata vživet. Pred kratkim sta "priredila" še ultra-sladek Public Affair Jessice Simpson (link), ampak mi je ta boljši.

Pa veliko užitkov pri gledanju!

Spoznaj samega sebe!

2006-08-17T15:52:00.000+02:00

Odkar pomnim zase (in še prej) rišem. Nekateri pravijo, da mi gre to kar dobro od rok, vendar sama o tem ne razmišljam in se mi zdi, da o tem tudi ne morem soditi.

Zelo nerada pa se usedem risat z namenom, da bi pač nekaj za nekoga narisala; take slučaje lahko preštejem na prste ene roke. Celo bolj kot ta ideja pa se mi upira misel, da bi kakšna moja risba kje visela in bila na ogled kar vsem povprek. Saj pomalem kar občudujem množico ljudi, ki so tega zmožni, vendar - naj zveni čudno, mi je vseeno - sama tega ne bi zlahka dopustila, tudi če bi se mogla z vsem po vrsti skregat (kar sem se pravzaprav že, he he).

Ko se je zgodilo, da sem komu podarila svojo sliko, sem namreč imela občutek, da so preko nje videli skozme, da so me lahko razbrali. In prav tega občutka ranljivosti se nikdar ne bom otresla, no, resnici na ljubo se ga tudi nočem. Zdi se mi, da se že tako ali tako večino življenja pretvarjamo; zakaj si torej ne bi dali nekje duška, nato pa ta izliv pospravili v mapo, kjer je na varnem?

Pa saj je pri pisanju pesmi isto: koliko jih piše pa njihovih verzov ali pisanja nihče ne vidi! Moja profesorica slovenščine je venomer govorila, da je prepričana, da je vsakdo izmed nas že kdaj napisal kakšno pesmico in s tem bi se kar strinjala. Papir navsezadnje zmore prenesti vse - dobro, slabo in grdo.

Nenazadnje pa skozi nezavednost lahko raziskujemo sami sebe, se spoznavamo in tudi izboljšamo. To zveni nekoliko Freudovsko, ne?

Pogumen ali neumen?

2006-08-16T19:42:00.000+02:00

Tomo Križnar namreč.

Slovenski mediji so ga polni zadnje dni in to povsem upravičeno. Celotna zadeva je uspela dregnit pod rebra zaspane Slovence in nam istočasno potisnit pred usta novo, sočno skušnjavo, da se vanjo zaženemo kot najbolj lačne svinje. Da, to jabolko spora bodo nekateri glodali še bolj kot je potrebno.

Mnenja se krešajo: je Križnar pogumen ali neumen? Junak ali bedak? Kdo, zaboga, je kriv?

Zanimivi so denimo rezultati ankete na 24ur.com (desno), ko se ljudstvo odločilo, da si je Križnar kriv kar sam (41%). Na drugi strani Dnevnikov urednik, Igor Mekina, označuje dejanja s slovenske strani za "razglašenost slovenske zunanje politike". No, temu ni za ugovarjat: stvar je razglašena bolj kot katera koli naša estradnica. Pa saj se še OZN čudi, kako je prišlo tako daleč!

Pa to vse pri tem, ko Križnar res ni slab! Vzemite si kakšno njegovo popotniško knjigo, denimo Nuba, pa se vam bodo njegovi cilji zdeli transparentni, kot pravi sam. Pa saj zagotovo poznate rek, da so po vojni vsi generali? No, nekako tako bo bilo tudi tukaj.

Karma res lahko človeka ugrizne v rit, ni kaj. :-(

P.S. - Njegova domača stran je www.tomokriznar.com

Christina Aguilera, Back to Basics

2006-08-14T17:31:00.000+02:00

Potem, ko je skoraj štiri leta nazaj izdala Stripped, enega najboljših pop albumov, in se na njem izkašljala o vsem mogočem, se "dirrty" Christina vrača s tretjim studijskim albumom Back to Basics. In kaj je počela v tem času? No, med drugim je bila na svetovni turneji in se poročila. Slednje pa je definitivno vplivalo na snemanje novega albuma, ki naj bi vodil "nazaj k osnovam", se pravi k legendam jazza in bluesa kot so Etta James, Aretha Franklin in Marvin Gaye med drugim.

Če kaj velja za Christino, potem je to zagotovo kameleonstvo, saj se ženska res konstantno spreminja. Sama vem, da sem bila zelo presenečena, ko je v času promocije označevala svoj album kot mešanico dvajsetih, tridesetih in štiridesetih let s modernim zvokom (da ne omenjamo, da večino izvajalce, katerim se klanja na tej plošči niti niso iz tega obdobja!). Potem pa je na internet pricurjal poskočen Candyman, ki naj bi bil po nekaterih virih tudi naslednji singel.

Auč.

K sreči se je vse skupaj popravilo z letošnjimi Grammyji, ko je res fenomenalo odpela A Song for You, v spremljavi Herbieja Hancocka.

Največji hec je, da je mešanja z 20., 30. in 40. leti pravzaprav malo (Back in the Day, Ain't No Other Man, Candyman, Nasty Naughty Boy, I Got Trouble). Kar nekaj pesmi - če ne celo večina - govori o nepričakovani in - oh, kako! - srečni ljubezni, ki jo čuti do moža. Seveda pa poslušalec ne sme dobiti občutka, da se je drastično spremenila ali pomehkužila, kakor natolcujejo mediji. Da, Christina je še vedno 'dirrty', čeprav zdaj morebiti le med štirimi stenami ali pa ob posebnih priložnostih:

But don't be fooled, the moment I get home/I'm letting loose, but in a private show (Still Dirrty).

"Relax and sip on my champagne/Cause I'm gonna give you a little taste/Of the sugar below my waist." (Nasty Naughty Boy)

Tako ima album za vsako uho nekaj: ima tiste neprepričljive, tiste bolj mlačne, celo nekaj gospelskih (Makes Me Wanna Pray, Mercy on Me) in nekaj avtobiografskih komadov, čeprav je le-teh (pre)malo (Oh Mother, Here to Stay).

V F.U.S.S. (Interlude) naj bi govorila o nekom, ki "že ve, kdo je", čeprav je vsakemu malo resnejšemu poslušalcu jasno, da govori o nekoliko ekscentričnem Scottu Storchu. (Dober naslov, ne? Ha, ha.) S slednjim sta izjemno dobro sodelovala na Stripped in se malo pred snemanjem novega albuma nato skregala, saj si nista bila enotna v nekaterih stvareh (baje predvsem kar zadeva honorar in zaradi domnevne nehvaležnosti s Christinine strani).

Predvidevam, da album ne bo tako uspešen kot je bil Stripped, čeprav ima nekaj obetavnih skladb (Hurt, Without You, Welcome, Oh Mother, Slow Down Baby).

Ocena: 3/5

Hrana za dušo

2006-08-12T16:14:00.000+02:00

Holly: You know those days when you get mean reds?
Paul: The mean reds? You mean, like the blues?
Holly: The blues are because you're getting fat or it's been raining too long.
- Breakfast at Tiffany's

Že od nekdaj sem imela rada dež, še posebno poleti. Ampak to, kar doživljamo zadnje čase, je pa le preveč. No, morebiti gre pa spet za kakšno žensko zadevo, podobno tisti, ki sem jo včeraj zasledila novi Elle: ko je mrzlo, bi me rade vrelo in obratno. Sicer pa mi je Elle včeraj čisto naključno pristala v rokah, ko mi jo je prinesel oče. Nimam pojma, kako si je zapomnil, da jo rada berem (skorajda religiozno pravzaprav), vendar imam rada majhne pozornosti.

Obred v takih lenih, deževnih popoldnevih ostaja enak: grem v kuhinjo, si naredim kapučino, se umaknem v sobo in zavijem v odejo. Nato pa - film! Po možnosti kakšna stara klasika. Včeraj je na vrsto spet prišel Zajtrk pri Tiffanyju. Ta film res ljubim, zdi se mi kakor pre-Seks v mestu. In Audrey Hepburn je tako prikupna v njej, originalna Carry Bradshaw.

Pa ne glede na to, da je že predolgo deževalo in da pri tem dobivamo občutek, da se debelimo kot v zimskem spanju - pa kaj potem, melanholija lahko počaka. Saj bomo lahko kdaj drugič šli ven, se ukvarjali s športom in podobno. V takih dneh obstaja samo hrana za dušo: kofetkati, iti v šoping ali pa viseti doma pred tvjem.

Die Fernweh

2006-08-10T14:01:00.000+02:00

Die Fernweh. Kaj ni to lepa, a vendar nekoliko žalostna beseda za tistega, ki je željan potovati?

Zagotovo ste že doživeli nadvse zoprna vprašanja tipa kam-bi-pa-ti-šel, če ... Oh, marsikam! Ni kraja, kamor ne bi vtaknila nosu. Ampak (in sovražim take "ampake"!) - nismo vsi Zvone Šeruga ali Tomo Križnar. Pa čeprav bi si še tako želeli navzeti njihovega življenjskega sloga in bi tudi mi gnili tam doli v Sudanu, medtem ko pri nas poročajo, da "živahne diplomatske poti" delajo svoje in da nas bodo vrnile nazaj domov.

Pa vendar me grabi občutek, da pobegnem ven iz hiše, pustim avto, zbežim od vsakdanjosti in grem raziskovat. Zakaj pa ne? Morda mi pa res kmalu uspe sesti na vlak in iti nekam.

The Game of Love

2006-08-08T10:42:00.000+02:00

Danes ponoči sem dokončala z branjem Mrtve mlake Vitomila Zupana. Zdelo se mi je, da je knjiga sicer precejšen odmik od siceršnega Zupana, ampak to ni nujno slabo.

Zgodba se dodobra splete in preplete v osrednjem ljubezenskem trikotniku, ki ga sestavljajo Just, njegov najboljši prijatelj Silvij in Marina, utelešena femme fatale. Govora je o prijateljstvu, trpljenju, ljubosumju in predvsem o ljubezni. Kako daleč lahko gremo, da se obvarujemo zlomljenega srca? Je pri tem manipuliranje z najboljšim prijateljem dovoljeno? Kaj pa želeti (in prevzeti) ženo najboljšega prijatelja? Res vredno branja.

Sicer pa je bil vikend bolj žalosten. Ni mi uspelo iti gledat film z naslovom Moloh v Dvor. Uspelo pa nam z družbo iti pred Križanke v nedeljo zvečer. Slišati je bilo, da so Simply Red navdušili in res naredili žurko, čeprav so nastopali le dve uri. Predin, po drugi strani, pa baje ni pustil dobrega vtisa.

Sploh se ne morem spravit učit, čeprav bi se verjetno že morala. No, uživajte v ponedeljku, jaz moram v knjižnico.

Nikoli več

2006-08-06T13:48:00.000+02:00

Danes mineva tudi 61 let od jedrskega napada na Hirošimo.

Pri tem odzvanja le ena misel: Nikoli več.

Animal City, Cannibal World

2006-08-06T12:09:00.000+02:00

Najboljša prijateljica mi je kakšen teden nazaj potisnila v roke knjigo s modrimi platnicami. Kaj je to, prašam. Oh, tista knjiga, saj veš, ki sem jo brala takrat in takrat, pravi. Ni mi bilo treba dodatno pojasnevati, takoj sem vedela za kaj gre.

Gre namreč za Okus po moškem (naslov izvirnika je Božanska glad) Slavenke Drakulić, ki je že takrat ni mogla prehvaliti. Zagotovo se vam je že zgodilo: knjiga je nekoga (ali vas) tako navdušila, da so (ste) jo morali priporočati znancem in prijateljem. Ob tem pa razkriti skoraj vso vsebino.

Vsebine sem se po tolikem času spominjala le bežno, vedela sem le, da je "blazno zanimiva" in da ima opraviti s kanibalizmom. Okej, tudi prav.

Knjiga je sprva potrpežljivo čakala name na mizi, nekaj dni kasneje (oz. včeraj) pa sem se je le lotila in jo brala cel dan. Zvečer, ko mi je preostalo še dvajset, trideset strani in se je pričenjal "ta sočni" del, sem jo raje dala na stran. To pa zaradi že omenjenih razlogov (glej post izpred nekaj dni, Una Noche Tragica). Danes zjutraj pa sem le prišla do konca.

Nato sem si šla naredit kavo, prižgala računalnik, ta pa je izmed vseh MP3-jev izbral ravno Shakirin Animal City, iz katerega izhaja tudi naslov današnega posta:

'Cause it's an animal city / it's a cannibal world / so be obedient, don't argue / some are ready to fight you

Kar malce preveč ironično, bi rekla Alanis Morissette.

Nekaj mi pa vseeno ne gre iz glave. V knjigi je namreč med drugim omenjen tudi pripetljaj iz Andov, ko je strmoglavilo letalo in so potniki jedli človeško meso, da so lahko preživeli. Kasneje, ko so bili na varnem, so to dejanje "opravičevali" tudi z močno vero (večina naj bi bila kristjanov). Svet jim je oprostil, prav tako Vatikan, v redu, šlo je za preživetje. Ampak vzgibov junakinje te knjige, ki umori svojega ljubimca, poje del njegovega telesa, spi ob njem, ga dva dni žaga (dobesedno) in ga razpošlje po vsem New Yorku, ne morem razumeti. Bljek.

Ampak, okej, tudi če pustimo zgražanja ob besedi kanibalizem in ob morebitnih predstavah - kateri del telesa vašega ljubimca pa bi vi "snedli", da bi bili z njim/njo večno povezani? (Junakinja v tej knjigi se namreč odloči za prstne blazinice.)

Sklep? Nekaj časa ne bom jedla mesa.

Hommage à Marilyn Monroe: 44 let kasneje

2006-08-05T12:10:00.000+02:00

"I am not interested in money. I just want to be wonderful."

Nad MM se navdušujem že vrsto let in škoda bi se mi zdelo, da danes ne namenim par besed tej izjemni ženski. Prav danes namreč mineva 44 let, odkar so jo na njenem domovanju v Brentwoodu našli golo, ležečo na trebuhu s telefonom v roki.

Zvezda je umrla, rodila se je legenda.

Vsem je znana ta lepa blondinka petdesetih, ki je že za čas svojega življenja veljala za seks simbol. Malokdo pa ji priznava kakršen koli igralski talent. Malokdo tudi ve, da je pisala pesmi, risala, brala Rilkeja in Joyca, se navduševala nad Freudom in si vse življenje želela dozoreti za vlogo Ofelije v Hamletu.

Veliko ljudi jo je že poskušalo bolj ali manj (predvsem manj!) uspešno kopirati, vendar verjamem, da še dolgo ne bo podobne. No, navsezadnje je bolje biti original kot pa bedna kopija.

Bodo danes vrteli kje kakšen njen film?

Purple Rain, Purple Rain ...

2006-08-04T19:02:00.000+02:00

Only want to see you laughing
in the purple rain ...

Sem nekje na 135. strani Zupanovega Duh po človeku in moram priznat, da je to najtežja Zupanova knjiga, ki sem jo prebrala do sedaj. Ovitek obljublja, da roman ne obravnava le stanje v zaporu in zapornikove doživljaje, temveč se posveča tudi možnosti, da je "človek v zaporu oseba, da je zaporniška osebnost in ne osebnost v zaporu." Glavni junak, Jakob Lapuh, je še en tipičen Zupanov (anti?)junak, čigar svoboda je "v tem, da se kažem drugim takega, kakor se mi zdi potrebno, zato da imam mir."

V protiutež: Just My Luck, pri nas Sreča pa taka (še en enkraten prevod). Še en chick-flick, enkraten za deževna popoldneva, ko človek ne ve, kam bi se dal. Ashley (Lindsay Lohan) gre vse po maslu, saj ima vse in še več. Njeno nasprotje je Jake (Chris Pine), kateremu se sreča še ni nasmehnila - do usodnega (in naključnega) poljuba z Ashley, seveda. Njuni usodi se nato zamenjata: Jake postane uspešen, dobi super stanovanje in pomaga bandu McFly na poti do uspeha. Ashley pa se življenje obrne na glavo: ostane brez službe in stanovanja, vendar je odločena, da bo našla fanta, ki ji je "ukradel" srečo. Proti koncu pa se že ne znata več odločiti, kdo bo srečo obržal.

Za razliko od nekaterih Hollywoodskih starlet (a la Paris Hilton) mi je Lindsay celo simpatična, bog ve zakaj. Če ne drugega že zaradi tega, ker je mojih let in so njene prigode vredne branja.

O bog, upam, da se bo vreme kmalu popravilo. (V dobro vseh, verjetno.)

Jack Sparrow: "Hide the Rum!"

2006-08-03T14:52:00.000+02:00

Včeraj smo si končno šle ogledat Pirate s Karibov. Dvorana je bila polna, na predstavo ob pol sedmih pa je prišlo tudi neverjetno veliko otrok. Sama sem imela privilegij sedeti poleg fantka, ki še ni znal brati, tako da mu je mama dve uri in pol (bolj ali manj) na glas brala podnapise.

Zgodi se malokrat, vendar je drugi del Piratov pravzaprav še kar soliden (za drugi del). Veliko je akcije, sci-fi efektov ter takšnih in drugačnih piratskih podvigov, ki se jih gledalec ne naveliča. Ravno zato, ker je bil poudarek na dogajanju, je marsikdo pogrešal humor in izvirnost iz prvega dela. Johnny Depp je v vlogi Jacka Sparrowa - pardon, kapitana Jacka Sparrowa prepričljiv, duhovit, karizmatičen. Deppu je morebiti en oskar za to vlogo že ušel, vendar bi ga letos definitivno moral dobiti!

Malo manj sem bila navdušena na Orlandom Bloomom in Keiro Knightley, ki je imela (pre)majno vlogo in še ta je bila izdelana zanič. Najbolj "čuden" pa je konec. Vendar, pustimo se presenetiti - tretji del, At World's End, pride že naslednje leto in nedvomno bo tudi ta podiral rekorde. Igralcem naj bi se pridružil Keith Richards, po katerem je Depp tudi oblikoval kapitana Sparrowa. Kako pripravno torej, da bo Richards igral očeta Jacka Sparrowa! Zasedbi naj bi se prav tako pridružil(a) še en(a) A-list celebrity, ki je še neznan(a). Bog ne daj, da bi bil to kakšen Tom Cruise ali pa Mel Gibson, čeprav verjamem, da bi slednji še kako prepričljivo odigral kakšnega na smrt pijanega pirata z enim očesom.

Po predstavi smo s puncami odšle še na pijačo v enega izmed lokalov ob Koloseju, okrog desetih pa nadaljevale v Joe Penasa, kjer je kar vrelo od ljudi. Malo po polnoči so nas le "vrgli ven", nato smo naredile sprehod po Ljubljani (v Globalu je bila spet guuužva) in okrog dveh šle domov.

Una Noche Trágica

2006-08-02T13:32:00.000+02:00

Včeraj pozno zvečer sem segla po enem izmed vodnikov Barcelone. Tja se odpravljam v začetku oktobra, tako ali tako pa sem morala nekaj delat, če že spat nisem mogla. Lahko si predstavljate moje presenečenje, ko ob dveh, treh zjutraj naletim na tole:

Katalonija ima dolgo tradicijo protiklerikalizma. Ob izbruhu državljanske vojne l. 1936 je bilo uničenih veliko barcelonskih cerkva, še hujša pa je bila Semana tragica (tragični teden) julija leta 1909: takrat so požgali več kot 80 cerkvenih zgradb, protestniki pa so plesali po ulicah z izkopanimi trupli duhovnikov in nun.

Kaj ne spominja to malo na videospot Micheala Jacksona, Thriller? Okej, šalo na stran: še dolgo nisem mogla zaspat in ne vem čisto točno kaj sem si mislila: da bodo priplesali dunajski valček v mojo spalnico? Uro kasneje sem že pošiljala k vragu mojo domišljijo. Vizualni tip človeka pač.

Prvič se mi je to zgodilo že ko sem bila majhna in sem pozno zvečer prišla do konca Rebeke Daphne Du Maurier. Vem, knjiga ni posebno grozna, vendar je Rebeka, tista prekleta ženska, zame utelešalo čisto zlo. Verjetno je imel pri tem opraviti tudi tisti veličastni ogenj na koncu, kaj pa vem.

Kot da ni bilo še dovolj mrtvecev: zvečer se odpravljam gledat Pirate s Karibov: Mrtvečeva skrinja. Z edino izjemo, da se tega zelo veselim (pa ne le zaradi Johnnyja).

Brez naslova

2006-07-31T16:56:00.000+02:00

V samoti gledam drevo
in njegove neštete veje.
Krošnje zakrivajo vrh.

Bojim se, da me bo samoljubje pokončalo.

Z očmi označim vrh in že plezam,
potujem.
Misel, da na vrhu ne srečam nikogar
zmrazi moje kosti.

Sama sem.

Poleti '05

Potep z biciklom

2006-07-30T11:54:00.000+02:00

Prepričana sem, da je že vsak doživel tisti nadvse zoprn občutek, ko se po daljšem času spravi k telovadbi. No, to se je meni zgodilo dva dni nazaj: iz enega najtemnejših kotov naše kleti sem na plano privlekla moj rdeči bicikel. Preverila sem njegove mišice, vzela liter vode, odšla, kmalu začela dihati na škrge, se vozila tri ure in se na poti domov počutila kot Mojzes ter se spraševala, če mi bo dano videti obljubljeno deželo (beri: moj kavč).

Pa niti ni bilo tako slabo, če sem odkrita. Imela sem MP3 player, sonce je sijalo in vse je bilo super do prvega (in edinega) postanka. Brundala sem si konec Promiscuous girl, ko sem se ustavila na začetku naselja. Stopim na tla, noge mi klecnejo in zgrmim v živo mejo ... še dobro, da ni bilo nikogar blizu! No, nekako sem se le pobrala in mojo štoravost pospremila s smehom, drugo polovico zdravja. Pa naj še kdo reče, da šport ni zabaven!

Every Man is an Island

2006-07-29T13:38:00.000+02:00

Z namenom, da sledim razvoju Zupanovega pisateljevanja, berem njegova dela v takšnem zaporedju, kot so tudi izšla. Ravnokar sem končala z branjem Zasledovalec samega sebe, ki je izšel leta 1975. Istega leta je izšel tudi Menuet za kitaro (čtivo lanskoletne mature), leto poprej pa je objavo dočakal tudi Klement, čeprav naj bi bil napisan že pred vojno.

Ves čas branja sem med seboj primerjala Klementa in Taha (oz. Blaisa DeMonda) ter delno Berka. Trije različni moški, tri različna - a vendarle podobna! - življenja, trije različni konci. Predvsem slednje se mi je zelo dopadlo. Kakor koli že, eno od vprašanj, ki se poraja ob branju teh knjig je vprašanje sreče oziroma naključij. V Zasledovalcu pravi (o sreči):

Lahko bi bila, / ... / če človek ne bi vedno mislil, da bi bil lahko srečnejši. Deloma bi bil srečen tudi, če bi lahko pozabil, da so taki, ki jim ni treba nič pozabiti, da lahko žive.

S trditvijo se lahko strinjamo, saj je naša preteklost tista, ki nas dela to, kar smo sedaj. Še ena velika pisateljica, Virginia Woolf, je nekoč dejala: 'Each has his past shut in him like the leaves of a book known to him by his heart, and his friends can only read the title'. Trditev drži; tudi Klement in Tah, ki sta imela pri svojih zločinih srečo, da ju niso ujeli (nekateri bi temu morebiti rekli celo usoda, vendar pustimo to), sta bila človeka zase. Tu sta si lika podobna in obstaja velika verjetnost, da je bil tudi Zupan takega mnenja:

Nihče ni tak, kakor ga vidijo oči, nihče ne misli, kakor govori. Zato tudi Klementa ne sme videti nihče, kakor je. (Klement)

Vendar je vsak človek zanimiv in sicer najbolj sam zase, kot prebivališče svojih oči, misli in čustev, za druge pa le, če jim je koristen in škodljiv. (Zasledovalec samega
sebe)

Kaj je torej tisto, kar nas žene same vase? Zakaj torej je človek "otok, sam zase"?

Stekleni zvon, Sylvia Plath

2006-07-28T10:57:00.000+02:00

Nedavno tega sem končala z branjem knjige Sylvie Plath, Stekleni zvon. Gre za avtobiografsko zgodbo o dekletu, ki prejema eno priznanje za drugo, vendar po nenadnem zlomu poskuša napraviti samomor in pristane v psihiatrični bolnišnici. Zgodba je zanimiva, vendar me je presenetilo kako preprosto je napisana. Ko sem kasneje razmišljala o tem, mi je večkrat prišlo na misel, da se je morda avtorica želela "spovedati" in narediti križ čez to breme preteklosti. Nato mi je misel ušla k Paulu Coelhu in k delu Veronika se odloči umreti. Tudi Coelho naj bi se že večkrat zdravil v psihiatrični bolnišnici in z objavo te knjige naj bi dokončno pretrgal molk, v katerega je prisilno zavil sebe in svojo družino.

Zdi se mi, da le malo stvari povezuje Veroniko in Esther. Zagotovo pa pri slednji nikdar ne bo popolnoma jasen povod njene depresije in utesnjenosti. Vendar ne glede na to ali gre za očeta, mamo, Buddyja ali pritisk, ki ga čuti kot razvijajoča se ženska v moškem svetu - vsakdo lahko povleče vzporednice med seboj in Esther Greenwood. Vsi ves čas namreč sedimo pod steklenim zvonom. V naslednjem koraku tudi vsi upamo, da se nikdar (več) ne bi spusil nad nas.

P kot prvi

2006-07-27T14:28:00.000+02:00

Vse življenje že sovražim začetke, saj ga je - z razliko od konca - že od samega začetka moč oblikovati in vedeti točno kakšen bo. Tako je tudi prvi post zelo pomemben. Treba je prebiti led, dati prvi vtis, nekje začeti (čeprav prve vrstice bere malo ljudi).

Cilj letošnjega poletja: prebrati veliko Vitomila Zupana. Zakaj? Ker je totalno zakon. Tako bom tudi zaključila prvi post z njegovo mislijo: "Človek bi si nikdar ne smel začrtati svoje poti; ne bi smel do nadrobnosti izdelati krinike, ki jo bo kazal svetu." No, pa do naslednjič.