Too bad, too sad

Good friends we've had, oh / good friends we've lost /
along the way / In this bright future /
you can't forget your past / so dry your tears, I said

Pesmi delujejo name kot Proustove magdalenice. V trenutku, ki je ujet v svoj lasten čas (a še vedno pripada zgolj meni), se pred menoj zvrstijo spomini. Tedaj imam čas na dlani & zdi se mi, da lahko vsaj malo manipuliram z njim - imam možnost, da se ob spominih ustavljam tako dolgo, kot želim.

Vendar je sedanjost nesigurna; preteklost boli; prihodnost pa je nepotrpežljiva in dirja nasproti.

Danes sem slišala eno od pesmi, ki me spominjajo nate, dear friend, in spomin je bil sladek. Podobno kot takrat, ko mi na dlan sede pikapolonica in si jo ogledam, nato pa odleti, si zaželim, da bi bilo več teh sladkih trenutkov.

Mogoče pa ti, dear friend, nekoč pokažem in ti nekako povem vse, kar trenutno ne znam spraviti iz sebe. ...